Ali so spletne igralnice v Sloveniji legalne?

Zakon igre na srečo opredeljuje kot igre, pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska enake možnosti zadeti dobitke, izid igre pa je izključno ali pretežno odvisen od naključja ali negotovega dogodka (2. člen ZIS). Prirejanje iger na srečo je izključna pravica Republike Slovenije, razen če zakon določa drugače, igre pa se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. O koncesijah odločata vlada in minister za finance (3. člen).

Zakon loči dve vrsti iger na srečo:

• Klasične igre na srečo so loterije, loto, športne napovedi, športne stave, tombole, srečelovi in podobne igre (10. člen). Trajno jih lahko prirejata največ dva prireditelja (3. člen). V izvlečku iz registra, ki ga objavlja Ministrstvo za finance, sta to družbi Loterija Slovenije, d. d., in Športna loterija in igre na srečo, d. d.
• Posebne igre na srečo so igralniške igre, ki jih igralci igrajo proti igralnici ali drug proti drugemu: igre za igralnimi mizami s kroglicami, kockami ali kartami (na primer ruleta, blackjack in poker), igre na igralnih avtomatih in stave (53. člen). Vlada lahko podeli največ 15 koncesij za igralnice in 45 koncesij za igralne salone (3. člen), v igralnih salonih pa se smejo prirejati le igre na igralnih avtomatih (92. člen).

Koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali za igralnico lahko dobi le delniška družba s sedežem v Sloveniji (30. in 55. člen), koncesijo za igralni salon pa delniška družba ali družba z omejeno odgovornostjo s sedežem v Sloveniji (92. člen). Po letnem poročilu Finančne uprave sta konec leta 2025 posebne igre na srečo v devetih igralnicah prirejala dva koncesionarja, v 22 igralnih salonih pa 22 koncesionarjev.

Za igre na srečo prek interneta ali drugih telekomunikacijskih sredstev (igre na srečo online, spletne igralnice oziroma online casino) zakon določa posebno pravilo. Spletne igre na srečo lahko prirejajo le družbe, ki imajo koncesijo za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo ali koncesijo za igralnico, in še te samo tisto spletno igro, ki je določena v njihovi koncesijski pogodbi z ministrom za finance (3.a člen). Njihovi spletni igralni sistemi morajo biti povezani z informacijskim sistemom nadzornega organa, ki ima bralni dostop do aplikacij, podatkov in sistemskih zapisov.

Katere spletne igralnice imajo koncesijo, je razvidno iz izvlečka iz registra koncesionarjev za prirejanje spletnih iger na srečo v igralnici, ki ga Ministrstvo za finance objavlja na gov.si. Ob našem preverjanju septembra 2026 so bile v njem navedene tri spletne igralnice, vse pri istem koncesionarju.

Tuje spletne igralnice slovenske koncesije nimajo. Koncesijo lahko dobi le družba s sedežem v Sloveniji, Finančna uprava pa pojasnjuje, da omejitve pri prirejanju iger na srečo prek interneta veljajo tako za domače kot za tuje pravne osebe. Licenca, ki jo je tuji ponudnik pridobil pri regulatorju druge države, ni koncesija slovenske vlade.

Za nadzor nad izvajanjem Zakona o igrah na srečo je pristojna Finančna uprava RS, ki te naloge opravlja v okviru Posebnega finančnega urada. Če pri nadzoru ugotovi, da se igre na srečo prirejajo brez dovoljenja oziroma koncesije, izda odločbo o prepovedi prirejanja iger na srečo. Pritožba izvršitve te odločbe ne zadrži (107. člen).

Če ponudnik spletnih iger na srečo prepovedi ne izvrši, lahko sodišče ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, prek katerih se spletne igre na srečo prirejajo brez koncesije vlade. O omejitvi na predlog Finančne uprave odloči Upravno sodišče RS v sedmih dneh, izvrši pa se lahko le v obsegu, ki je nujno potreben za izvršitev prepovedi (107.a člen).

Ta pooblastila se uporabljajo tudi v praksi. Po letnem poročilu Finančne uprave je bilo leta 2025 na področju nedovoljenega prirejanja iger na srečo prek interneta in drugih medijev opravljenih 151 nadzorov, izdanih 37 odločb o prepovedi prirejanja iger na srečo in Upravnemu sodišču podanih 53 predlogov za zatemnitev spletnih strani. Finančna uprava je februarja 2024 opozorila, da igralci, ki imajo na taki strani že odprt igralni račun, po omejitvi dostopa do svojih denarnih sredstev ne morejo več dostopati.

Zakon o igrah na srečo ureja sistem prirejanja iger na srečo, med njegovimi nameni pa sta tudi zaščita mladoletnikov in drugih občutljivih oseb pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja ter varstvo udeležencev iger na srečo (1. člen). Za igralce so pomembne zlasti te določbe:

• Starostna mejaUdeležba pri spletnih igrah na srečo je dovoljena samo osebam, starim najmanj 18 let (3.a člen), enako velja za obisk igralnice (83. člen).
• Opozorila in napotkiKoncesionarji morajo udeležence opozoriti na tveganja, zlasti na možnost zasvojenosti, ter jim zagotoviti napotke za odgovorno igranje in informacije o tem, kje dobijo pomoč ob zasvojenosti (8. člen).
• Evidenca in vstop v igralnicoIgralnica mora vsakega igralca, ki vstopi, vpisati v posebno evidenco z osnovnimi podatki za identifikacijo (78. člen). Posameznikom lahko prepove vstop, ne da bi navedla razloge (84. člen).
• SamoprepovedIgralec si lahko sam prepove udeležbo pri igrah na srečo (9. člen); več o tem v naslednjem poglavju.

Za spletne igre slovenskih koncesionarjev podrobnejša pravila določa Pravilnik o prirejanju iger na srečo preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev. Igralec lahko igra, ko je pri koncesionarju registriran in ima odprt igralni račun; ob registraciji navede osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in datum rojstva ter odgovarja za verodostojnost teh podatkov (19. in 20. člen pravilnika). Koncesionar mora pri vsaki igri oziroma seji na edinstven, varen in zanesljiv način preveriti identiteto igralca, preprečiti igranje za znesek, ki presega stanje na igralnem računu, ter za posameznega igralca omogočiti določitev najvišjega zneska posamezne igre, seje ali določenega obdobja (16. člen pravilnika). Spletni igralni sistem mora igralcu med drugim zagotoviti pravila igre, napotke za odgovorno igranje, opozorilo o tveganjih, zlasti o možni zasvojenosti, ter pregled vplačil, izplačil in stanja na računu za najmanj 60 dni (22. člen pravilnika).

S samoprepovedjo si igralec s pisno izjavo za najmanj šest mesecev in največ tri leta prepove udeležbo pri igrah na srečo. V tem obdobju izjave ne more preklicati (9. člen). Izjavo oddate osebno v igralnici ali igralnem salonu s koncesijo ali prek spleta pri slovenskem prireditelju spletnih iger na srečo, potem ko se pri njem registrirate in varno prijavite; takse ni (eDavki). Izjavo mora podati igralec sam, za družinskega člana je ni mogoče urediti.

Samoprepoved velja na celotnem območju Slovenije, v vseh igralnicah in igralnih salonih ter pri spletnih igrah slovenskih koncesionarjev. Zakon predvideva, da velja tudi v drugih državah, če je sklenjen mednarodni dogovor (9. člen), vendar po pojasnilu Finančne uprave iz julija 2023 Slovenija še ni sklenila nobenega dvostranskega sporazuma o samoprepovedi. Pri tujih spletnih igralnicah zato samoprepoved ne velja: za prepoved je treba zaprositi vsako igralnico posebej, na primer z orodjem za samoizključitev, ki ga ponuja.

Če igranje uhaja izpod nadzora, se lahko obrnete na:

• Mladi hazarder: zaupni telefon 040 88 99 18 ob delavnikih od 10. do 15. ure (mladihazarder.si).
• Anonimni hazarderji Slovenija: informacije za novince na telefonu 031 734 728 (anonimni-hazarderji.eu).

Kako si določite omejitve in prepoznate znake težav, preberete v vodniku Odgovorno igranje. Casinofy je namenjen samo starejšim od 18 let.

Kako preverim, ali ima ponudnik slovensko koncesijo?

Ministrstvo za finance na gov.si objavlja izvlečke iz registrov prirediteljev klasičnih iger na srečo, koncesionarjev za igralnice in igralne salone ter koncesionarjev za prirejanje spletnih iger na srečo v igralnici. Spletni igralni sistem koncesionarja mora igralcu predstaviti tudi družbo, z navedbo firme, sedeža, ustanoviteljev, osnovnega kapitala in koncesije (22. člen pravilnika).

Ali licenca druge države, na primer Malte, nadomešča slovensko koncesijo?

Ne. V Sloveniji se igre na srečo lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega slovenskega organa (3. in 3.a člen), omejitev dostopa pa zakon predvideva za spletne strani, prek katerih se spletne igre na srečo prirejajo brez koncesije vlade (107.a člen). Licenco, ki jo ima posamezna tuja igralnica v naši evidenci, navajamo v pregledih spletnih igralnic.

Ali samoprepoved velja tudi pri tujih spletnih igralnicah?

Ne. Samoprepoved velja pri slovenskih koncesionarjih, torej v igralnicah, igralnih salonih in pri njihovih spletnih igrah. Za igralnice, ki poslujejo zunaj Slovenije, je treba po pojasnilu Finančne uprave prepoved urediti pri vsaki posebej, zato v tuji spletni igralnici uporabite njeno orodje za samoizključitev ali blokado računa.

Kaj velja za igre na srečo s kriptovalutami?

Tudi spletne igre na srečo, pri katerih se vplačuje s kriptovalutami, lahko v Sloveniji prirejajo le koncesionarji iz 3.a člena ZIS. Za posebne igre na srečo zakon določa, da se vplačila in dobitki določajo v domačem denarju ali v tujem denarju, ki ga na predlog koncesionarja določi ministrstvo za finance (81. člen).